Islamski filozof in mistik Avicena je bil največji učenjak klasičnega islamskega sveta. Bil je mislec, zdravnik in polihistor (polihistor = človek, ki je poznavalec več raznolikih strok). Njegova dela so bila izredno raznolika in so pokrivala ogromno področij: filozofijo, medicino, astronomijo, alkimijo, geografijo, teologijo, logiko, matematiko, fiziko in pesništvo.
Njegovo ime
Ime Avicena je latinska popačenka arabskega imena Ibn Sīnā, kar pomeni »sin od Sina«. Avicenna pa ni bil sin, ampak prapravnuk moža z imenom Sina. Njegovo polno ime je bilo Abū Alī al-Ḥusein ibn Abd Allāh ibn Al-Hasan ibn Ali ibn Sīnā.
Življenjepis
pri 5. letih je začel brati Koran in ga pri 10. letih že znal na pamet!
Avicena se je rodil leta 980 v kraju Buhari (Uzbekistan). Že pri zgodnjih letih je bil izjemno bister otrok. Ker je njegov oče bil visok dvorni uradnik, je tudi imel možnost zelo dobre izobrazbe. Tako je že pri 5. letih začel brati Koran in ga pri 10. letih že znal na pamet.
Že v mladostniških letih je pridobil vsestransko izobrazbo iz tedanjih islamskih ved: geometrije, fizike, prava in teologije. Pri 16. letih je začel študirati medicino in tudi odkril nekaj novih metod zdravljenja. Pri 18. letih je tako že dosegel položaj kvalificiranega zdravnika. Zaradi svojega izjemnega znanja (še posebno kot zdravnik) je kmalu postal zelo znan. Avicena je tako postal največji učenjak klasičnega islamskega sveta.
V svojem življenju je veliko potoval, pogosto tudi zaradi raznih političnih razlogov. Zadnja leta svojega življenja je preživel kot zdravnik in znanstveni svetovalec kakujidskega vladarja. Ker pa je hudo zbolel, je na koncu moral odstopiti iz svojega položaja. Na smrtni postelji je svoje premoženje zapustil revežem, osvobodil svoje sužnje in do smrti vsake tri dni prebral cel Koran. Umrl je leta 1037, ko je bil star 57 let, v mestu Hamadan (Iran).
Njegova dela
V delu “Kanon medicine“je Avicena zbral celotno znanje medicine v starem veku
Avicena je napisal ogromno del, okoli 450 (od tega jih je ohranjenih okoli 240). Veliko del je bilo zelo uspešnih, saj so se brala še vrsto let. A morda najbolj znani deli, sta bili filozofska enciklopedija Knjiga ozdravljenja (Kitab al-Šifa) in medicinska enciklopedija Kanon medicine (al-Qanun fi at-Tibb).
Delo Knjiga ozdravljenja je znanstvena in filozofska enciklopedija, ki ima tak naslov zato, ker je namenjena “zdravljenju” nevednosti duše. Gre za zelo veliko delo, saj pokriva astronomijo, kemijo, zemeljske znanosti, psihologijo, logiko, metafiziko in filozofijo znanosti. V delu Kanon medicine pa je zbral celotno znanje medicine v starem veku. To delo je bilo tako obsežno in natančno, da je postalo standardno medicinsko besedilo na mnogih srednjeveških univerzah vse do leta 1650. Zato se Aviceno poleg Hipokrata in Galena šteje za utemeljitelja klasične medicinske znanosti.
