Hadisi = izjave in dela preroka Mohameda, ki so jih poročali njegovi bližnji. To, kar je prerok Mohamed govoril in delal, velja v islamu za resnico, ki se jo morajo držati tudi ostali verniki.
V islamu obstaja več zbirk hadisov. Le-te so nastajale, se zbirale in urejale skozi stoletja. A od vseh zbirk, ki obstajajo, jih je med avtoritativne sprejetih samo 6. Zbirka Sahih al-Bukhari velja za najpomembnejšo zbirko. Nahaja se na prvem mestu (od šestih) in tako uživa še posebno visok status kot avtoritativni vir.
- Sahih al-Bukhari
- Sahih Muslim
- Sunan Abu Dawud
- Sunan al-Nasa`i
- Sunan al-Tirmidhi
- Sunan Ibn Maja
Kako je zbirka nastala?
Zbirka Sahih Al-Bukharije dobila ime po osebi z imenom Mohamed b. Isma`il al-Bukhari, ki je živel med leti 810-870. Bil je rojen v mestu Bukhara (Uzbekistan) in je odgovoren za ureditev najpomembnejše in najbolj spoštovane zbirke hadisov.
“zaradi strogih pravil je zavrgel skoraj 99% hadisov”
Ker je bil zelo bister otrok z dobrim spominom, se je Al-Bukhari začel učiti hadise že pri 10 letih. Pri 16 letih je že romal v Meko in Medino in tam tudi preučeval hadise z drugimi velikimi učitelji. Nato je odšel v Egipt in naslednjih 16 let posvetil iskanju hadisov po različnih krajih (Perzija, Irak, Sirija,…). Ko se je vrnil domov v Bukharo, je začel urejati približno 600.000 hadisov, ki jih je tekom let zbral. Pri iskanju verodostojnih hadisov je uporabil najstrožja merila. Zaradi vseh teh strogih meril je Al-Bukhari skoraj 99% hadisov zavrgel, tako da je koncu prišel na samo 7.397 verodostojnih hadisov.
Najvišji naziv “Sahih”
Zaradi izjemne natančnosti Al-Buhkarija in strogih meril pri izbiri hadisov, je ta zbirka prejela tudi najvišji naziv, imenovan Sahih (ta naziv označuje pomembnost in verodostojnost virov). Sahih ima danes tako rekoč kanonični status in se po pomembnosti virov nahaja takoj za Koranom. Zato se v celoti ta zbirka hadisov imenuje Sahih al-Bukhari. Ta zbirka velja za najpomembnejšo od šestih priznanih oz. avtoritativnih zbirk hadisov.
Je pa zbirko hadisov Sahih al-Bukhari, kot jo poznamo danes, v končno obliko spravil učenjak z imenom `Ali b. Mohamed al-Yunini, leta 1302.
