Prvi slovenski prevod znane protestantske pesmi o angelih je zapisan v katoliškem Kalobškem rokopisu iz 17. stoletja. Ta 15-kitična pesem predstavlja angele kot varuhe človeške duše, opisani so tudi svetopisemski dogodki, v katerih nastopajo angeli.
1. Dones cerkov sveta mati
čast Bogu hoče špižati,
za milost preveliko
stvaril je mnogu kardelce,
te lube svete angelce
nam na pomuč nebeško.
2. Koker sonce vsi svetijo,
koker en ogen lišnejo,
so vsi nebeški duhi
Božja prelepa čudna stvar,
njih natura je en svet dar,
Jezusu vsi podložni.
3. Božje obličje vidijo,
večno luč vselej gledajo,
ta čast Svete Trojice,
to isto oni hvalijo,
svet, svet, svet je Bug, pravijo
ter padajo na lice.
4. Nih imena nunih službe
so po tem koker oskrbe,
naše reči na zemli,
koker so stanovi mnogi,
taku jim tudi Bug deli
skrb v njih lubim kardeli.
5. Gdu Bogu glih o Mihael,
zgurni voskar en arhangel,
pod tvojim je banderu
vse, kar vojskuje angelstvu,
zuper djanje hudičov
so vso žilto neverno.
6. Ta stara kača ne spi,
nuč nu dan iše, želi,
de bi nas premojstrila
ob život, dušo, čast, blagu,
zavlekla nas v tu večnu zlu,
od Boga obrnila.
7. Nar prvič začenja zmote,
punte, tiranstvu nu vojske,
red božji premečuje,
kralje, cesarje podžuka,
lubezni svete rezžuka,
da lej svoj srd izžuje.
8. Huda nam dela vremena,
s točo vse časti pomendra,
svoj strup na vejter pršne,
naš sad zemle nam ne voši,
vse stvari hujša, poškaži,
tulkajn sovražnik počne.
9. Kadar bi sveti angelci
mu ne branili dušici,
životu bi on škodil,
z vodo, napastjo nu z ognjom,
v zlo smrt bi nas zapodil.
10. Kadar smo v nuji nar vekši,
nam hite angelci streči,
z nadlug nas vun iznesti,
levi niso sant Danielu
kaj mogli pred tem angelom,
sicer so ga bli snesti.
11. Žveplu nu ogin iz nebes
je Sodoma koker en jez
končal, Lot pak stari
je ušel hčerami inu z ženo,
angelci ga odpelali,
Bug te svoje obari.
12. Petrus dolgu v ječi živil,
je k smrti uže obsojen bil
od Herodeža kralja,
njega angel v noči peršal,
ketine vse je pretrgal,
prosta so odbežala.
13. V ogneni peči glih taku
en angel ohrani cilu
te tri svete hlapčiče,
koker v rosi so hodili,
en hladen vejter čutili,
ne vedo nič od hice.
14. Taku še na donašni dan
nas varuje angelski stan,
ti presvetni stražniki
veden za nas skrb imajo,
vojskujo ter nas branijo
pred vsemi zuperniki.
15. Hvala tebi JESU CHRISTE,
kir nam daš take varuhe,
svete, lube ter zvejste,
da nam vrag nima škoditi,
temuč nas vuče hoditi
v nebu te prave cejste. Amen
Zgodovina pesmi
Protestantska pesem Nikolausa Hermana »Heut singt die liebe Christenheit« (Die Sontags Euangelia vber das ganzte Jar, 1560) je predelava latinske pesmi »De sanctis angelis« (»Dicimus grates tibi summe rerum«) Philippa Melanchtona (Psalterium Davidis, 1544).
Slovenska pesem »Dones cerkov sveta Mati« je verjetno prevedena iz ene od nemških katoliških pesmaric, ki so objavljale izbrane protestantske pesmi z željo po vrnitvi protestantov v Katoliško cerkev, npr. paderbornska Alte Catholische geistliche Kirchengesäng auf die fürnemste Feste (1609) (Wissemann-Garbe 2005: 80–81; Legiša 1973: 184–185). Slovenska pesem se nam je vse do danes ohranila v rokopisni pesmarici Liber cantionum carniolicarum (Kalobški rokopis), nastali v sredini 17. stoletja (1640–1651). Prepis rokopisa je bil skupaj s komentarjem Lina Legiše objavljen leta 1973. Danes se v Evangeličanski cerkvi pesem poje v skrajšani osemkitični predelavi na praznik nadangela Mihaela in vseh angelov.
“Danes se v Evangeličanski cerkvi pesem poje v skrajšani 8-kitični predelavi”
Vsebina pesmi
Pesem se prične z zahvalo Bogu za stvarjenje angelov. V drugi, tretji in četrti kitici so ti predstavljeni kot podrejeni Kristusu, ki ga častijo in gledajo njegovo obličje, po drugi strani pa so prisotni tudi na zemlji, kjer skrbijo za ljudi. V peti kitici je tematiziran boj nadangela Mihaela in njegovih angelov proti hudiču, ki je v Razodetju (Raz 12,7-9) imenovan tudi zmaj in stara kača, ki jo v pesmi srečamo v šesti kitici. V sedmo kitico so kot posledice hudičevega delovanja v svetu vključene tegobe tistega časa, kot so upori (punti), tiranstvo, herezije in vojne, v osmo pa še naravne katastrofe, kot je toča. Deveta kitica poudarja, da angeli pred hudičem varujejo tudi človeško dušo. Sledijo omembe svetopisemskih oseb in dogodkov, kjer so sodelovali angeli: Danijelovo videnje leva, Lotov pobeg pred uničenjem Sodome, Petrova rešitev iz ječe. Angeli so celo sposobni ublažiti trpljenje tistih v peklu. Pesem se izteče v hvalo Kristusu, ki je k nam poslal angele, da nas vodijo po pravi poti k njemu v nebesa.
Literatura
- Lino Legiša, 1973. Liber Cantionum Carniolicarum. Kalobški rokopis. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti
- Daniela Wissemann-Garbe, 2005. »Heut singt die liebe Christenheit«. Liederkunde zum Evangelischen Gesangbuch. Zvezek 12. Göttingen: Vandenhoeck&Ruprecht