Al-Suyuti je bil islamski učenjak, ki je najbolj znan po svojih izredno bogatih delih. V svojem življenju je namreč napisal do 981 knjig in razprav. Največ je pisal o hadisih, islamskem pravu, Koranskih študijah, zgodovini in arabskem jeziku.
Življenjepis
Al-Suyuti se je rodil leta 1445 v Kairu (Egipt). Njegov oče je bil sunitski religijski učenjak, zato je tudi al-Suyuti imel dobro izobrazbo. Bil je izredno bister in imel izjemen spomin, tako da je že pri svojih 18 letih učil islamsko pravo, kot tudi nauk o hadisih.
Še preden je al-Suyuti bil star 30 let, so njegova dela postala svetovno znana, najprej po celotnem srednjem Vzhodu, kmalu pa še v Indiji in v delu Afrike. Je pa v Egiptu povzročil veliko nevoščljivosti, saj je sam zase trdil, da je dosegel status mujtahid-a (= učenjak, ki ima neodvisno avtoriteto pri interpretaciji virov verskega zakona), kar je bil takrat izredno visok naziv. Ko je bil star 40 let, se je razočaran nad pokvarjenostjo institucije in ignoranco pomembnežev, umaknil iz javnega življenja in se začel ukvarjati z mistiko.
Njegova dela
Al-Suyuti je v svojem življenju napisal ogromno del. Ocenjujejo, da jih je bilo do 981, zato so bile tudi njegove teme precej obširne. Svojo prvo knjigo (Sharh Al-Isti’aadha wal-Basmalah) je napisal, ko je bil star le 17 let. Še danes se kar nekaj njegovih del uporablja kot dragocene reference.
Je pa zaradi svojega izjemnega znanja sam sebe precej “dvignil”. Verjel je v svojo superiornost, kar je privedlo do hitrega podcenjevanja ostalih, zato je dostikrat imel akademske spore. Tudi njegov odnos do sultanov ni bil lahek, saj je trdo verjel, da so vladarji države lahko samo verski učenjaki (kot varuhi Alahovega zakona), kar je tudi jasno povedal.
Kot zanimivost o njegovem izrednem spominu: Eden izmed njegovih študentov je kasneje zapisal, da mu je al-Suyuti povedal, da ima v spominu (oz. si je na pamet zapomnil) 100.000 hadisov!
