
Eno od precej popularnih vprašanj glede angelov je bilo v zgodovini Cerkve (med raznimi teologi) tudi to, kdaj so bili angeli ustvarjeni.
Sveto pismo o stvarjenju angelov
Samo Sveto pismo nam žal ničesar ne pove glede tega, kdaj so bili angeli ustvarjeni ali iz česa. Vse, kar izvemo neposredno iz Svetega pisma je, da so bili angeli že ustvarjeni, ko sta bila Adam in Eva izgnana iz raja. Ti angeli so se imenovali kerubi.
- “Izgnal je človeka in postavil vzhodno od edenskega vrta kerube in meč, iz katerega je švigal ogenj, da bi stražili pot do drevesa življenja.” (1 Mz 3,24)
Veliki misleci o stvarjenju angelov
So pa temo o stvarjenju angelov obravnavali tudi nekateri veliki učenjaki zgodovine. Sv. Avguštin, ki se je o tej temi razpisal v svojih knjigah, pravi, da Sveto pismo o stvarjenju angelov neposredno res ne govori, ampak če jih pa kje omenja posredno, jih omenja pod besedo »nebo« ali morda pod besedo “svetloba”:
- “V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.” (1 Mz 1,1)
- “Bog je rekel: “Bodi svetloba!” In nastala je svetloba.” (1 Mz 1,3)
Isto interpretacijo je podal že Filon Aleksandrijski (ok. 20 pr. Kr. – 50 po Kr.), ki je odlomek o stvarjenju neba in zemlje prav tako kot sv. Avguštin interpretiral kot stvarjenje duhovnih bitij.
Zakaj je bilo to vprašanje sploh pomembno?
Vprašanje o stvarjenju angelov je bilo za Filona in druge cerkvene očete pomembno predvsem zato, ker so številne šole s pogansko filozofijo zagovarjale Aristotelovo teorijo, da obstajajo neki neustvarjeni duhovi, ki so posredniki med Bogom in snovnim stvarstvom. Ti duhovi so tako bili večni in neustvarjeni (kot vesolje samo). Na ta način so filozofi dobili duhove, podobne angelom, ki so bili resnični stvarniki vesolja.
Poleg filozofov pa so tudi gnostiki poznali neka neustvarjena bitja, podobna angelom, ki so se imenovala eoni. Ti eoni naj bi bili tudi soustvarjalci pri stvarjenju sveta. Na ta način je bil njihov Bog odmaknjen od ustvarjenega, materialnega vesolja, ki so ga gnostiki videli kot slabega.
Kot posledico teh razpravljanj je zgodnja Cerkev na koncilu v Niceji potrdila, da je Bog edini in nedvoumen stvarnik. Od tam tudi izvira Nicejska veroizpoved, ki pravi, da je Bog “stvarnik nebes in zemlje, vidnih in nevidnih stvari” (med “nevidne stvari” spadajo angeli).
Razlaga Tomaža Akvinskega
Nam pa sv. Tomaž Akvinski poda zanimivo razlago o tem, zakaj Mojzes ni govoril o angelih v začetnih poglavjih Prve Mojzesove knjige. To naj bi po njegovem mnenju bilo zato, ker je Mojzes govoril preprostim, neizobraženim ljudem, ki še niso bili zmožni razumevanja nesnovne narave. Če bi Mojzes zares začel govoriti o tako velikih in mogočnih duhovih kot so angeli, bi svojemu ljudstvu (Izraelcem) dal lepo priložnost za napačno čaščenje oz. idolatrijo, h kateri so bili že tako nagnjeni (npr. spomnimo se zgodbe o zlatem teletu). Za Tomaža Akvinskega so se angeli razodevali postopoma, toliko, kolikor so jih bili ljudje zmožni spoznati.
Videli smo torej, kaj pravi krščanstvo o tem, kdaj so bili angeli ustvarjeni. Kako pa je v drugih religijah? Kaj o tem pravi islam, si lahko preberete tukaj.
Več podatkov o angelih, ki se imenujejo “kerubi”, pa najdete tukaj.