V Svetem pismu najdemo kar nekaj informacij o angelih, a so le-te pogosto nepopolne. Zato obstaja o angelih veliko teorij, ki so jih podali razni veliki teologi in misleci zgodovine. Se je pa tekom stoletij vseeno oblikoval nek nauk o angelih, ki ga je Cerkev sprejela in katerega tudi Cerkev uradno uči. Pa si poglejmo, kakšen je ta nauk.
Katekizem katoliške Cerkve – kaj je to?
Kakšen je uradni Cerkveni nauk o angelih, si lahko preberemo v priročniku Katekizem katoliške Cerkve (ki ima okrajšavo KKC). In kaj pravzaprav je Katekizem katoliške Cerkve? Po drugem vatikanskem koncilu (ki je trajal od 1962 – 1965), se je pojavila želja, da bi ves katoliški nauk predstavili v celovitem priročniku (do takrat je bila namreč zbirka doktrinalnih izjav Cerkve precej borna). Tako je nastal Katekizem katoliške Cerkve, ki ga je papež Janez Pavel II. objavil 11. oktobra 1992. Je pa ta datum papež izbral zato, ker je bila ravno takrat trideseta obletnica odprtja drugega vatikanskega koncila.
Ker je o angelih napisanega kar precej (veliko besedila v posameznih členih), bomo tu naredili kratek povzetek v bistvenih točkah. Katekizem katoliške Cerkve nam tako podaja naslednje podatke o angelih:
Stvarjenje angelov
- Obstoj duhovnih, netelesnih bitij, ki jim Sveto pismo pravi angeli, je verska resnica
- Angeli so ustvarjena bitja, ki jih je ustvaril Bog. To izpovedujemo v apostolski veri, ko pravimo: “Verujem v enega Boga, … stvarnika nebes in zemlje, vseh vidnih in nevidnih stvari“. Pod te nevidne stvari spadajo tudi angeli
- Kraj, kjer angeli prebivajo, so nebesa
Kdo so angeli
- Angel je ime službe, ne narave. Po naravi je angel duh. Angeli so z vsem svojim bitjem tudi Božji služabniki in sli
- Angeli imajo um in voljo, so osebna bitja in neumrljivi
- Vsak vernik ima ob sebi angela varuha, kot zaščitnika in pastirja, da ga vodi k življenju
Kristus in angeli
- Kristus je središče angelskega sveta in angeli pripadajo njemu
- Angeli so že od stvarjenja naprej, vedno v službi uresničevanja odrešenjskega Božjega načrta
- Angeli so ob Jezusu od njegovega učlovečenja do vnebohoda. Prisotni pa bodo tudi ob njegovem drugem prihodu
Angeli v življenju Cerkve
- Celotno življenje Cerkve je deležno blagoslova mogočne angelske podpore
- V bogoslužju se Cerkev pridružuje angelom (npr. ko moli “Svet, svet, svet“). Cerkev tudi praznuje spomin nekaterih angelov (sveti nadangeli ter angeli varuhi)
Padec angelov
- Padli angeli (hudič in drugi zli duhovi) so bili najprej dobri angeli, ki jih je ustvaril Bog, a so sami od sebe postali zlobni
- Padli angeli so svobodno odklonili Boga. Ta njihova izbira je nepreklicna in dokončna
- Greh padlih angelov ne more biti odpuščen. Po padcu zanje ni kesanja, kakor ni kesanja za ljudi po smrti
- Padli angeli skušajo zapeljati človeka in ga obrniti proti Bogu. Celo Jezus je bil skušan. Je pa Božji Sin prišel zato, da bi uničil hudičeva dela
- Satanova moč ni neskončna. Kljub svoji moči, je še vedno samo ustvarjeno bitje, ki ne more preprečiti graditve Božjega kraljestva
To, kar smo si sedaj ogledali, je torej uradni Cerkveni nauk o angelih. A kot smo že omenili na začetku, obstaja še zelo veliko dodatnih teorij o angelih. Te teorije sicer niso uradni Cerkveni nauk, so pa vseeno v večini primerov splošno sprejete (tudi v Cerkvi). Ena od teh je tudi hierarhija angelov Dionizija Areopagita. Kako pa izgleda ta hierarhija angelov, si lahko preberete tukaj.