Angele v krščanstvu srečamo na mnogim mestih: v cerkvah v mnogih podobah, omenjeni so med obredom sv. maše, o njih obstajajo molitve (Sveti angel varuh moj; Sveti nadangel Mihael; …), pesmice (Angelček varuh moj, …) itd. Hkrati pa so tudi izredno mogočna bitja, zmožna marsikaterih dejanj. A kaj vse to pomeni? Ali to pomeni da so angeli tudi bitja čaščenja ali ne?
Angeli niso Bog
Na vprašanje, ali se angele lahko časti ali ne, dajeta Sveto pismo in Cerkev povsem jasen odgovor: angelov se NE časti! Kljub vsej njihovi moči, angeli niso bitja, katera se v krščanstvu časti. Ta čast pripada samo Bogu in nobenemu drugemu bitju. In čeprav se angeli nahajajo blizu Boga, angeli sami niso Bog.
Prvo opozorilo nam daje sv. Pavel
Ker so angeli mogočna in veličastna bitja, je že v samem začetku krščanstva pripeljalo do tega, da so ljudje začeli častiti angele namesto Boga. Eno od prvih opozoril pred čaščenjem angelov nam daje sv. Pavel v svojem pismu Kološanom:
- “Ne pustite, da vam vzame nagrado tak, ki se vdaja samoponiževanju in čaščenju angelov, ko vrta v svoja domnevna videnja in se brez vzroka napihuje v svojem mesenem umu.” (Kol 2,18)
Pomemben odlomek glede čaščenja angelov pa si lahko preberemo tudi na koncu Svetega pisma, v knjigi Razodetja. Ta odlomek je postal eden od temeljnih tekstov za zavrnitev čaščenja angelov:
- “Jaz, Janez, sem tisti, ki je slišal in videl vse to. In ko sem slišal in videl, sem padel pred noge angelu, ki mi je vse to razkazal, da bi ga molil. Toda rekel mi je: ‘Nikar! Služabnik sem, kakor ti in kakor tvoji bratje, preroki, in kakor tisti, ki ohranjajo besede te knjige: Boga môli!’.” (Raz 22,8-9)
Koncil proti čaščenju angelov
V sredini 4. stoletja je koncil v Leodiceji podal eno od redkih uradnih izjav glede angelov. Obsodil je namreč čaščenje angelov. Že samo dejstvo, da je moral o tej temi odločati sam koncil, nam kaže, da je ta praksa bila zelo močno prisotna v tistem času.
Kljub uradni prepovedi Cerkve, se je ta praksa čaščenja angelov tako ali drugače nadaljevala še naslednja stoletja. Na to so opozarjali tudi veliki krščanski misleci. Tudi sv. Bonaventura je v 13. stol. zaznal ta problem in nam podal tudi lepo razlago. Izjavil je, da angeli v Svetem pismu niso imenovani kot bogovi, še manj da so čaščeni kot bogovi. Pri angelih namreč ne gre za polno čaščenje ali adoracijo, ampak poziv v smislu, da so naši zagovorniki pred Bogom. Vse spoštovanje, ki jim ga dajemo, pa je zaradi tega, ker so združeni z Bogom.
Kot pri umetninah slavimo umetnika, tako tudi pri angelih pravzaprav častimo Boga
Obračanje k angelom je podobno kot obračanje na svetnike. To pa je nekaj povsem drugega kot čaščenje Boga. Pri obračanju na angele in svetnike se pravzaprav časti Boga. To je podobno, kot pri umetninah; tam namreč hvalimo in slavimo avtorja oz. umetnika, ne pa same umetnine.
Zakaj so angele vedno znova častili?
Na koncu se pojavlja tudi vprašanje, zakaj so angele v vsej svoji zgodovini tako častili? Eden od bolj verjetnih odgovorov je bližina angelov. Kaj pa to pomeni? Kot vemo, je gospodar vseh angelov Bog. In zato bi bilo tudi precej bolj logično, če bi se ljudje obračali kar direktno na Boga. A Boga je precej težko razumeti… zaradi svoje transendentnosti oz. presežnosti se nam ljudem lahko zdi precej oddaljen, to pa lahko posledično privede do tega, da se začnemo približevati drugemu bitju, ki ga kasneje začnemo tudi častiti. In angeli so ena od teh bitij. Še vedno so del krščanstva, a so nam precej bližje (precej bolj dosegljivi in “otipljivi”) kot pa sam Bog.
In ne pozabimo, že izvoljeno ljudstvo je na svojem potovanju po puščavi začelo malikovati zlato tele, kljub temu, da so bili v neposredni bližini Boga in njegovih čudežev.
