V Svetem pismu se v začetnih odlomkih Prve Mojzesove knjige pojavi angel, ki ni imenovan samo s splošnim imenovanjem “angel” ali kakim osebnim imenom, ampak ima naziv “Gospodov angel”. Ta naziv najprej zasledimo v zgodbi o Hagari, Abrahamovi dekli, ki je pobegnila v puščavo:
- “Gospodov angel jo je našel pri studencu v puščavi, pri izviru ob poti proti Šuru. Rekel je: `Hagára, Sarájina dekla, od kod prihajaš in kam greš?` Rekla je: `Bežim od svoje gospodarice Saráje.`“ (1 Mz 16,7-8)
Angel ali Bog?
Vendar pa kmalu nastane mala zmeda. Namreč sam pogovor med “Gospodovim angelom” in Hagaro občasno namiguje, da s Hagaro govori sam Gospod, ne pa angel. Kot smo videli v prejšnjem odlomku, ko je Hagara pobegnila v puščavo, besedilo jasno pravi, da jo je Gospodov angel našel pri vodnjaku v divjini. In tudi ko se dalje pogovarjata, je precej jasno, da je Gospodov angel ta, ki govori s Hagaro. Težava pa nastane v 10. vrstici:
- “Potem ji je Gospodov angel rekel: “Silno bom namnožil tvoje potomstvo, da ga ne bo mogoče prešteti.” (1 Mz 16,10)
Besede, ki jih Gospodov angel govori v tej 10. vrstici (“Silno bom namnožil tvoje potomce …“), se pojavljajo kot govor v prvi osebi od Boga. A že v naslednji vrstici, Gospodov angel ponovno govori o Bogu (Gospodu) kot v tretji osebi.
Nejasnost tudi v drugih pripovedih
Podobno nejasnost, ko ni povsem jasne ločnice med tem, ali gre pravzaprav za angela ali Boga, lahko vidimo tudi v nekaterih drugih pripovedih prve Mojzesove knjige:
- Ko Abraham pošlje Hagaro in njenega sina Izmaela proč
- Ko Abraham daruje Izaka
- Ko se angel prikaže Jakobu
Tako se seveda pojavi povsem primerno vprašanje, kdo sploh je ta “Gospodov angel”? Ali je šlo dejansko za angela, ali je v teh primerih z njimi govoril sam Bog?
Odgovor: Gospodov angel je… oboje?
Glede tega vprašanja so bili podani številni predlogi. Tako so na primer nekateri trdili, da je Gospodov angel neka vrsta hipostaze božanstva; drugi so trdili, da je izraz Gospodov angel kasnejši vstavek, dodeljen predvsem zaradi pobožnosti, itd.
A razlaga, ki se kaže kot najbolj verjetna, je, da je ta izmenjava med Bogom in Gospodovim angelom izraz paradoksa. Ta paradoks pa nam kaže, da je Božja avtoriteta in prisotnost v teh srečanjih potrjena, a vendar za človeka ni mogoče, da ima neposreden stik z Bogom. Zato Bog deluje preko angela, ki je imenovan “Gospodov angel”. Tako ima v zgodbi Hagara prav, ko je rekla, da je videla Boga. A prav ima tudi pripovedovalec zgodbe, ko pravi, da je bil tisti, ki se ji je prikazal, Gospodov angel. Vse te nerešene nejasnosti v pripovedih tako dovoljujejo bralcu, da izkusi paradoks.
