Sv. Hieronim je eden izmed 4 velikih zahodnih cerkvenih očetov in spada med največje mislece antike. Bil je pisatelj, prevajalec, polihistor, kozmopolit, svetovljan, polemik, duhovni voditelj in strog asket. Najbolj znan pa je po njegovem prevodu Svetega pisma iz izvirnih jezikov v latinščino, imenovanem Vulgata. Cerkev se ga spominja 30. septembra.
Življenjepis
Hieronim se je rodil v Stridonu (kje se je nahajal starodavni Stridon, ni znano, je pa celo mogoče, da se je nahajal na slovenskem krasu – Pivka). Njegovo ime Hieronymus, pomeni »sveto ime«. Ker je bil iz bogate družine, je imel dobro izobrazbo, kasneje pa je šel študirat tudi v Rim in Milan. Po vrnitvi domov je odšel v Oglej, kjer je svoje versko življenje še bolj poglobil. Nato je odšel v Antiohijo, kjer se je odločil za puščavniško življenje. Tam je bral in premišljeval Sveto pismo, prepisoval knjige, študiral hebrejščino, grščino in sirščino ter začel pisati pisma prijateljem.
Leta 382 ga je Papež Damaz I. poklical v Rim in ga imenoval za tajnika. Po papeževi smrti (dve leti kasneje), je Hieronim odšel v Betlehem, kjer je ustanovil moški samostan. Pridružili sta se mu še bogata rimska vdova s hčerko, ki sta ustanovili ženski samostan, zraven pa so postavili še gostišče za romarje in šolo. Za vzdrževanje samostanov je Hieronim prodal imetje staršev v Stridonu. Hieronim je v samostanu ostal do konca življenja.
Umrl je 30. septembra leta 420 v Betlehemu, kjer je bil tudi pokopan. V 13. stoletju so njegove posmrtne ostanke prenesli v Rim (v cerkev sv. Marije Velike), kjer so še danes.
Njegova dela
Hieronim je bil zelo velik učenjak, prevajalec in pisec. Najbolj znan je kot prevajalec Svetega pisma, ki ga je prevedel iz izvirnikov (iz hebrejskega, aramejskega in grškega jezika) v latinščino. Njegov prevod, imenovan Vulgata, je postal uradno besedilo katoliške Cerkve in je veljal za uradni prevod do naših dni. Vulgata je zelo veliko prispevala k oblikovanju evropske in krščanske kulture. Vplivala je na razvoj latinskega jezika in romanskih jezikov, bila pa je tudi temelj svetopisemskih komentarjev latinskih cerkvenih očetov. V Zahodni Evropi so se nanjo do danes opirali prevodi Svetega pisma. Zaradi tega Hieronimovega velikega in pomembnega dela, ga je Cerkev razglasila za zavetnika prevajalcev. Poleg prevoda Vulgate, pa je napisal tudi biografije puščavnikov, ter patrologijo o 134 piscih, z naslovom De viris illustrubus. Od njegovih pisem se jih je ohranilo 117 ter tudi 59 homilij. Bil je tudi goreč vernik, ki ni bil tiho, ko se je šlo za vprašanje vere. Tako je celo napadel nauk Origena in ga označil za krivoverskega.
Kot smo torej videli, je bil Hieronim izredno velik mislec. A ni bil edini. Eden od njegovih sodobnikov prav tako velja za enega največjih mislecev v krščanstvu, katerega dela so še danes zelo pomembna. To je bil sv. Avguštin iz Hipona. Več o njem si lahko preberete tukaj.
