Tertulijan je bil rojen v Kartagini v Afriki in je bil prvi cerkveni oče, ki se je posvetil pisanju v latinščini. Bil je izreden poznavalec latinske besede in celo še samo latinščino je obogatil z novimi izrazi in skovankami (po raziskavah naj bi Tertulijan skoval več kot 900 latinskih besed!). V svojih delih je goreče zagovarjal krščanstvo in se boril proti krivoverskim naukom.
Življenjepis
Tertulijan je odraščal v Kartagini, kjer si je tudi pridobil imenitno izobrazbo. Deloval je kot pravnik. Kot študent, star okoli 20 let, je prisostvoval prvemu velikemu afriškemu procesu v Kartagini, ko je bilo pred sodišče privedenih dvanajst kristjanov. Vseh dvanajst so obsodili na smrt. Ko so le-ti slišali razsodbo in kaj jih čaka, so enoglasno odgovorili: Bogu hvala! To junaštvo kristjanov je mladega pravnika vznemirjalo. Začel je raziskovati. Preučeval je Sveto pismo in se tudi približal krščanskim skupnostim, da bi videl, kako živijo. Vsa ta krščanska etika in junaštvo, katerima je bil priča, sta naredila na Tertulijana močan vtis. V mestu, ki je temeljilo na užitkih in nasladah, je živela skupnost mož in žena, kjer so si bogastvo delili, ubogi pa niso bili predmet zasmeha, ampak osebe, deležne skrbi. Tako se je Tertulijan okoli leta 195 spreobrnil, kasneje pa celo postal učitelj katehumenov.
Njegova dela
Tertulijan je napisal več del, tako apologetska, kot asketska in teološka dela. V delu Apologetika je grajal praznoverje poganov in trdil, da kristjani niso nevarni, ampak so koristni državljani Rima. Kristjanom pa je priporočal, naj se izogibajo poganov in njihovemu malikovalstvu.
Tertulijan je bil predvsem pisec napadalnih spisov in polemik. Beseda “proti” se je pojavljala v celi vrsti njegovih naslovov: Proti Judom, Proti Markionu, Proti Hermogenu, Proti valentinijancem. Kot spreobrnjenec se je tudi glasno zavzemal za bojevito krščanstvo, ki se sooča s poganskim svetom, ne pa da išče dialog. Tertulijan se tudi ni trudil, da bi spravljal skupaj vero in filozofijo, ampak ju je postavljal drugo drugi v nasprotje. Po njegovem mnenju nimata filozof in kristjan ničesar skupnega.
“Nevarno je biti površen kristjan”
Tertulijan je obravnaval tudi temo krščevanja otrok (v svojem delu Razprava o krstu) in zagovarjal, da naj pridejo h krstu šele, ko bodo dovolj napredovali v starosti oz. ko bodo sposobni sprejeti pouk, da bodo poznali svoje obveze. Zagovarjal je, da je nevarno biti površen kristjan. Potrebni so ljudje, ki utirajo pota in ne samo tisti, ki sledijo kot čreda.